Izvajam tudi supervizijo v socialnem varstvu.
Supervizija je metoda sodelovalnega učenja, usmerjena k vzpostavljanju osebnega zadovoljstva ter zadovoljujočih in delotvornih odnosov v delovnem okolju. Udeleženci v delovnih timih se soočajo s konfliktnimi situacijami tako pri sodelovanju v timu kot tudi z uporabniki njihovih storitev, zato je poudarek dela na razumevanju lastnega delovanja in delovanja drugega v odnosu, ter iskanja rešitev, ki bi ustrezala obema. Običajno ne gre za iskanje rešitve same po sebi, temveč se rešitev nanaša na posameznikovo doživljanje konfliktne situacije.
Model supervizije:
Supervizija temelji na teoretičnih izhodiščih psihologije Teorije izbire avtorja dr. Williama Glasserja, ki opredeljuje človeka kot notranje motivirano bitje, ki se vede v skladu s pomenom, ki ga pripisuje vedenju drugega in zunanjim okoliščinam. Udeleženci supervizijske skupine izpostavljajo frustrirajoče in/ali konfliktne situacije, za katere ob podpori supervizorja in ostalih udeležencih iščejo ustreznejše načine vedenja. Delo poteka po principu male učne skupine s fokusom na posamezniku.