Realitetno terapijo teoretično opredeljujemo kot evolucijsko-sistemski pristop k ljudem s psihosocialnimi težavami in težavami v duševnem zdravju.
Realitetna terapija je pristop, s katerim se klient ob terapevtu uči ozaveščati, razumeti in spreminjati lastno vedenje skladno z idejo, da sam upravlja s svojim življenjem. Pristop terapevta sloni na razumevanju, da je človek svobodno in odgovorno bitje, ki je notranje motivirano in katerega vedenje je vedno namensko. Avtor realitetne terapije (William Glasser) ga je poimenoval teorija izbire.
Kako poteka psihoterapija?
Terapevt deli s klientom svoje razumevanje človeškega vedenja, s čimer omogoča klientu spremembo pogleda nase kot na žrtev neugodnih okoliščin v to, da je svobodno bitje, ki ne glede na okoliščine sam odloča o sebi.
Razumevanje lastnega vedenja kot odgovora na tisto, kar se je dogajalo v preteklosti ali se trenutno dogaja okrog njega, klientu onemogoča, da bi razvil pripadnost z ljudmi, ki so mu pomembni; zato so njegovi odnosi pomanjkljivi ali je osamljen. Ob tem trpi in razvija različna simptomatska vedenja, s katerimi si dodatno škoduje.
Nov pogled nase, ki ga razvija v terapevtskem procesu, klientu omogoča boljše usklajevanje in povezanost s soljudmi in vzpostavitev notranjega ravnovesja na vseh področjih življenja.
Terapevtova naloga je ponuditi drugačno razumevanje človeškega vedenja in s tem tudi možnost, da klient sam presodi svoje aktualno vedenje in se postavi v realne okvirje.
Cilj psihoterapije
Cilj realitetne terapije je omogočiti klientu, da s pridobitvijo novega pogleda oz. razumevanja izboljša odnose z bližnjimi in s tem tudi svoje duševno zdravje.
Več informacij o pristopu dobite na spletni strani Evropskega inštituta za realitetno terapijo.